Ruska postmoderna s MAKom
PEJC ROKI NOVEJ KONCEPCIJI ČASOPISA MAK
Boris Varga
Zdroj: www.makmagazine.rs/about

MAK ňeška jedini multimedijalni časopis u švece za sučasnu rusku kulturu

Časopis MAK vichodzi od 1972. roku. Dakedi bul hlašňik komunističnej mladeži a ňeška je vistňik postmodernej po ruski. Novi koncept časopisa MAK stvoreni 2005. roku i predstavja peršenstveno poligon za edukovaňe, rozvivaňe i zberaňe tvočich ľudzoch, kotri porichtani pestovac rusku i švetovu kulturu. Fundamenti novej filozofiji i vipatrunku časopisa MAK dali redaktor Boris Varga i dizajner Igor Orsag. Dakedišňa maxima Mladosc-Aktivnosc-Kreativnosc uslovno zameňeni zos novim: MULTIMEDIJALNOSC-ANGAŽOVANOSC-KOSMOPOLITIČNOSC.

Žebi še co širše pristupelo gu rozvoju sučasnej kulturi, pochasnovani metod MULTIMEDIJALNOSCI a za ostatňi pejc roki časopis MAK plasoval u formi dodatkoch časopisu štiri ediciji: kňižki (MAKoff), podobovo monografiji (ARToff), muzični kompakt-diski (MAKCD) i video-diski (MAKDVD). Vidati dzešec kňižki, tri vizuelni monografiji, dzešec muzični kompakt diski i dva DVD-video vidaňa. Šicki multimedijalni dodatki še distribuje vjedno zos časopisom MAK.

Od dzešec kňižkoch u ramikoch ediciji MAKoff, u kotrich zastupeni kolo šteracec mladi avtore, vidati šejsc literaturni

kompilaciji i štiri pojediňečni avtorski vidaňa. Od literaturnich kompilacijoch i zborňikoch vidati: "Triologija" (2006), "9ribi" (2006), "Obecana žem" (2006), "Debitanti" (2009), "FRAME" (2009) i "Antologija: Dzeci z urbanoho humna" (2010). Od kompilacijoch vidvojujeme kňižki "Triologija" avtoroch Slavka Vinaja, Nataliji Ribovič i Ivana Meďeša, kotrej kvalitet prepoznati za hraňicami Serbiji a kňižka dostala nahradu Alexandra Duchnoviča, kotru 2007. roku dodzeľela fondacija Štefana Čepi zoz Toronta, i "Antologiju literaturi generaciji 1990-2010: Dzeci z urbanoho humna", kotra naukova robota akademika Julijana Tamaša.

Od pojediňičnich avtorskich vidaňoch višli kňižki Ivana Meďeša Šuxa "Chtoška od mňe dvoch ňenormalni" (2007), Mirka Horňaka Koleja "Chto ostatňi čači" (2008), Nataši Rehak "Ošmichi/Osmesi" (2008) i Saši Paľenkaša "Pred Nami" (2010).

Od podobovnich tvoroch u ediciji ARToff višli dva monografiji, kotri istočašňe i medzinarodni projekti časopisa MAK: portreti života emigrantskej fameliji Ľubici Fa Hardi "Voda/Water" zoz Kanadi i vizuelna pripovedka za 21. vik Nataliji Ribovič i Toru Fudjita "Black Usagi-Čarni Usagi" zoz Japonu. Jak treca vizuelna robota dizajnera časopisa MAK Igora Orsaga višol plakat bisti Havrijila Kosteľnika pod nazvu "10k" (2010), napraveni zoz 10.000 fotografijoch.

Dva video-DVD vidaňa zoz ediciji MAKDVD to: "DVD teater s MAKom", na kotrim višli drami Vojislava Soldatoviča "Stradija", Slavka Romana Ronda "Boemska rapsodija", Zvonimira Pavloviča "Sindrom", Cvetina Aničiča "Frankenštajn" i Vladimira Naďa Ačima "Pariďa" i "Spitovaňe". Druhi DVD video disk bul zňimok festivala "Dňovka 2008" (2009).

Muzični kompakt-diski dali fundament multimedijalnim edicijom časopisa MAK. Od dzešec kompakt diskoch, vekšina to kompilaciji, na kotrich zastupeni na dzešatki avtoroch - od tradicijnej stilizovanej ruskej muziki prejg rok, pop, elektronskej muziki do alternativnich experimentalnich formoch. Višli kompilaciji: "25 roki pop-rok muziki po ruski: Naj žije Marshall" (2006), "MAK demoNI" (2007), "Dňovka Dekada 1998-2007" (2007); multijazična vojvoďanska alternativa "Vojvodina Calling" (2008), u kotrim zastupeni popularni avtore - Marinko Vukmanovič (Pekinška patka), Zbogom Bruce Lee, Lude Krawe, Roman Čajka (Mertvij P?veň) Andrej Tišma; perša kompilacija elektronskej muziki "Electronica Ruthenica" (2009), u kotrim zastupeni avtore - Vladimir Fejdi, Dejan Mecek, Danijel Segedi, Branimir Bojanovič, Igor Orsag, Sašo Paľenkaš i Igor Beuk; i tradicijna lemkovska muzika "Naša Horňica: Poľski Lemki" (2010).

Od solo projektoch višli albumi: pop-rok Sašu Paľenkaša "Šľidi žita" (2008), pank-rok grupa Crazy Cousins "Punkrock sifon i ja" (2008), grandž Brainlow "Koňečno" (2009) i stilizovana tradicijna muzika Ženska grupa RKPD "Ňe šicko to pravda" (2009).

Časopis MAK to kulturni poligon za afirmaciju mladich avtoroch, aľe i doprinos sučasnej ruskej kulturi profesionalcoch, kotri še afirmovali. Časopis ma sotrudňikoch zoz vodzacich regionalnich, aľe i švetovich medijoch, jak co to Larisa Onodi (Radio 021), Miroslav Zadrepko (B92), Alexandar Savanovič (Blic) i Boris Varga (BBC). Časopisu MAK pomahaju veľi švetovo afirmovani umetňiki jak Vanesa Hardi Valet (Praha), Natalija Ribovič i Toru Fudjita (Tokijo), Danijela Štajnfeld (Beograd), Marinko Vukmanovič (Novi Sad), Slobodan Šušňevič (Novi Sad), Andrej Tišma (Novi Sad). MAK še namaha pricahnuc avtoroch zoz šveta i Horňici, kotri zdobuli akademski zvaňa, jak: dr Hajnalka Zorica Firis (Segedin), dr Tomek Kvoka (Krakov), mr Valentina Čizmar (Verbas), mr Boris Varga (Novi Sad). Za časopis MAK recenziji i ohľadnuca pisali: Vladimir Kozbašič Pečinko (Atheist Rap), Vidoje Božinovič (Ribľa čorba), Jovan Gvero, Igor Todorovič i Tijana Delič. Recenziji i ohľadnuca na multimedijalni dodatki za MAK pisali i pomahali u vidavaňu profesionalci zoz ruskej zajedňici, jak co to: akademik Julijan Tamaš, Ľubomir Sopka, Ďura Hardi, Ahneta Timko, Olga Karlavaris, Jelena Perkovič, Taťana Kolesar Gvojič, Vladimir Kočiš, Vladimir Besermiňi, Natalija Kaňuch, Irina Hardi Kovačevič i Lidija Pašo.

Časopis MAK za pejc roki objavel čisleni intervjui zos poznatima ľudzmi, kotri dzeľa vrednosnu sistemu zos ušorjovacku politiku novinoch, a medzi ňima: Želimir Žilnik, Branimir Babič Kebra (Obojeni program), Milan Mumin (Love Hunters), Feďa Dimovič (Beogradski sindikat), Slavko Matič (Zbogom Bruce Lee), Mako Šelič Marčelo, Zvonko Bogdan, Ďorďe Balaševič, Verica Rakočevič, Danijela Štajnfeld, Stanko Lazendič (Odpor), Andrej Tišma, Čarls Alverson, Rade Šerbedžija.

Roku 2006. MAK rozpisal literaturni konkurs "Julijana Naďa Miťi". Peršu nahradu za "senioroch" dostal Vaňa Dula, a za "junioroch" Vaňa Dudaš. Za pejc roki isnovaňa novoho časopisu MAK organizovani veľi promociji po vekšini mestoch Vojvodini, dze žije ruska zajedňica (Ruski Kerestur, Novi Sad, Kocur, Šid, Subotica, Nove Orachovo). Vidvojujeme peršu i druhu promociju časopisa MAK u Ruskim Keresture 2005. roku u majstorskim dome i "Pejc minuti slami" u Dome kulturi; u Novim Sadze u decembru 2006. promociju kňižki "9ribi" u kafeu "Frida" i multijazična gitarijada na Dzeň zaľubenich "Multidemo" u februaru 2008. roku u prostorijoch RKPD.

Od 2007. roku utverdzena institucija časopisa MAK a redaktor še vibera prejg javnoho konkursa, za kotri potrebna visoka fachova prihotovka, roki iskustva u novinarstve i afirmacija u profesiji.

ANGAŽOVANOSC to druha važna ďijalnosc časopisu MAK a robi še o družtvenej odvičateľnosci medija. MAK uspostavel sotrudňictvo zos vekšinu ruskich institucijoch, jak co to Nacionalni sovit ruskej nacinalnej menšini, Zavod za kulturu vojvoďanskich Rusnacoch, Ruski nacionalni teater "Petro Riznič Ďaďa", Osnovna i štredňa škola zos domom škoľaroch "Petro Kuzmjak", Radio Televizija Vojvodini i druhi ruski kulturno-umetňicki družtva. MAK še okreme trudzi potrimac mladežski ruski civilni sektor, jak co to organizaciji Pakt Rutenorum, Forum mladich Ruskej matki i Ruske kulturno-prosvitne družtvo, zos kotrima vitvoreni projekti, jak co to učastvovaňe na festivalu Vodova fest, Dňovka i festivalu Egzit. MAK še budze intenzivno boric i zakladac za toto, žebi festivali mladich "Dňovka" i "Vodova Fest" postali manifestaciji od nacionalnoho značeňa. Toho roku MAK prejg akciji Novi Generaciji potrimal mladich pri integraciji do ruskich institucijoch i hľedaňu roboti. Jak sredstvo javnoho informovaňa MAK potrimal vichod mladich na viberanki za Nacionalni sovit i Sovit Mesnej zajedňici Ruski Kerestur a rezultat bul uchod štverich mladich ľudzoch do tich institucijoch: do Sovitu MZRK Alexandar Kovač, Darko Kovač i Miroslav Naď, a do Nacionalnoho sovitu Sašo Paľenkaš.

Za pejc roki isnovaňa avtore časopisa MAK našli robotu abo zavžali poziciju u družtve: Miroslav Keveždi direktor Zavodu za kulturu vojvoďanskich Rusnacoch, Sašo Paľenkaš direktor RNT "Petro Riznič Ďaďa", Anamarija Pap novinarka Radio Novi Sad, Saňa Kolesar novinarka Radio Novi Sad i Vaňa Dula honorarni redaktor "Literaturnoho slova".

Avtore časopisa MAK nahradzovani i vidavaju svojo kňižki i za druhi vidavateľni chiži, ta i za hraňicu Serbiji. Slavko Vinaji dostal okremnu literaturnu nahradu u Poľskej (2009), Ivanovi Meďešovi Šuxovi vidata kňižka "Kvašna kňižka" na vichodňarskej bešedi u Slovackej (2010), a štredňoškolki Vaňi Dudaš Ruska matka i Zadužbina Bori Latinoviča zoz Kuli objaveli zbirku poeziji "Zadumaj". Sašo Paľenkaš často nahradzovani avtor za svoju muziku, texti i družtvene angažovaňe (2007-2010).

KOSMOPOLITIČNOSC to važna dimenzija časopisu MAK. Rozumime, že statistika ukazuje na emigraciji i asimilaciju Rusnacoch. Pričina asimilaciji často "cesna" paradigma ruskoho identitetu, kotru še časopis MAK namaha redefinovac. MAK počituje zloženi identiteti z vecej nacionalnich jestvoch i stanoviska sme, že to vikľučno privatne pitaňe každoho pojedinca. Aľe sme zato svidomi odvičateľnosci, kotru mame za očuvaňe ruskojazičnej kulturi. Preto stvoreni muzični projekti pop, rok, pank, elektronskej muziki po ruski. Napisani kňižki i texti peršenstveno po ruski, aľe i na druhich jazikoch (anglijskim, serbskim, slovackim, ukrajinskim, japonskim). Napraveni projekti zos deržavami Horňici, Kanadu i Japonom. Došľebodzeni umetňicki viraz na latinskim pisme, realizuje še experimentalni vizuelni projekti. Ukladame veľo do sučasnich komunikacijoch i prezentacijoch prejg internetu. MAK tiž tak potrimuju ľudze, kotri ňerozumja po ruski, aľe rozumja duch novinoch i vizuelni vipatrunok, kotri rozrobel dizajner Igor Orsag. Za rozliku od druhich novinoch, dze zmist diktira formu, u MAK-u še forma i zmist veľo raz prepľetaju i u tim bavisku nastava novi medij - vizuelni novini, kotri še čita i opatra. U ostatňim čaše MAK, jak hraždanska i liberalna novina, čežko preživjuje novu habu konzervativnoho nacionalizmu u Serbiji, aľe i pri Rusnacoch.

Vojvoďaňe, kotrim macerinski abo bešedni jazik slovacki, maďarski, ukrajinski i rumunski, u veľo ľepšej poziciji od ruskojazičnich predstaviteľoch - ked im "zažada" posmoderni, voni odputuju do Bratislavi, Budapeštu, Kijeva, abo Bukureštu, dze kupja kňižki, kompakt diski, filmi, odpatra teatralni predstavi. Ruskojazični ľudze šicko toto muša tu, u Vojvodini, sami stvoric. Preto MAK ňeľem novina, aľe i kulturna misija.